Pogosta vprašanja:

Kaj ni varovano kot avtorsko delo?

Ideje, načela, odkritja, uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja. Ljudske književne in umetniške stvaritve.

Kdo velja za avtorja?

Avtor je fizična oseba, ki je delo ustvarila. Avtor je praviloma tisti, čigar ime, psevdonim ali znak je na običajen način naveden na izvirniku ali pri objavi dela.

Kaj je izkoriščanje avtorskega dela?

Kot produkt človekovega duha je avtorsko delo nematerialna dobrina, ki pa jo je možno z določenimi postopki reproducirati v telesni obliki (izdelava kopij) oziroma netelesni obliki (priobčitev javnosti) ali predelati v novo avtorsko delo.

Kaj je avtorska pravica?

Avtorska pravice je skupen izraz za številna upravičenja, ki avtorju zagotavljajo uresničevanje premoženjskih (materialnih) in osebnih (moralnih) interesov v zvezi z izkoriščanjem avtorskega dela. Delimo jih na materialne avtorske pravice, moralne avtorske pravice in druge pravice avtorja.

Kaj so materialne avtroske pravice?

Materialne avtorske pravice dajejo avtorju monopol nad posameznimi oblikami izkoriščanja avtorskega dela. Avtor bo svoje materialne interese uresničil tako, da bo sam izkoriščal svoje delo ob izključitvi vseh drugih, ali da bo dopustil izkoriščanje svojega dela komu drugemu proti plačilu. V zadnjem času se materialne avtorske pravice ne nanašajo več zgolj na izkoriščanje avtorskega dela, ampak tudi na določene oblike razpolaganja s primerki avtorskega dela.

Kaj so moralne avtorske pravice?

Moralne avtorske pravice predstavljajo duhovno vez med avtorjem in njegovim delom. Moralne avtorske pravice zagotavljajo avtorju uresničevanje moralnih interesmov v zvezi z njegovim delom, tudi če je pravico do izkoriščanja dela prenesel na drugo osebo. s pomočjo moralnih avtorskih pravic bo avtor lahko zahteval, da se na vsakem primerku ali ob vsaki javni priobčitvi avtorskega dela navede njegovo ime.

Kaj so druge pravice avtorja?

Poleg materialnih avtorskih pravic obstajajo še premoženjska upravičenja, ki niso monopolne narave, temveč avtorju zagotavljajo zgolj denarno nadomestilo ali kak drug premoženjski interes.

Kako postane avtorsko delo varovano?

Avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela, zato ni potreben noben postopek, da bi bilo delo avtorsko pravno varovano. Avtorska pravica traja za avtorjevega življenja in 70 let po njegovi smrti.

Kaj so sorodne pravice?

Sodne pravice so pravice fizičnih ali pravni oseb, ki s svojim prispevkom omogočajo, da so avtorska dela dostopna širpi javnosti. To so umetniški izvajalci, proizvajalci fonogramov (zgoščenk, magnetofonskih kaset itd.), filmski producenti, RTV organizacije in založniki. Sodna pravica traja praviloma 50 let od njenega nastanka.

Kako pridobiti pravico do uporabe avtorskih del?

Pravica do uporabe (Izkoriščanja) avtorskih del se praviloma pridobi z avtorsko pogodbo, sklenjeno neposredno z avtorjem ali z ustrezno kolektivno organizacijo avtorjev, ki zastopa avtorje določene vrste avtorskih del.

Kdaj je uporaba avtorskih del prosta?

Zakon dopušča izjeme, ko je uporaba avtorrskih del prosta (naprimer za potrebe obveščanja javnosti, za potrebe pouka idr.), to je brez avtorskega dovoljenja in brez plačila avtorju. Prosto je tudi reproduciranje avtorskih del v največ treh primerkih za zasebno uporabo fizičnih oseb ali za lastno uporabo znotraj nekaterih javnih ustanov. Za ublažitev škode, ki jo avtorji utrpijo, jim zakon priznava posebno pavšalno nadomestilo, ki so jo dolžni plačati proizvajalci in uvozniki proizvodov, ki omogočajo množično kopiranje in presnemavalje avtorskih del.

Kaj je zakonita licenca?

Zakon pozna tudi primere, ko je uporaba avtorskih del dopustna brez avtorjevega dovoljenja, vendar je uporabnik dolžan plačati denarno nadomestilo za uporabo dela (ponatis že objavljenih člankov v preiodičnem tisku, objava odlomkov književnih del v čitankah), kar imenjujemo zakonita licenca.

Kaj je kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic?

Kolektivno urejanje avtorskih pravic omogoča avtorjem in drugim imetnikom pravic v razmerah množičnega in razprostranega koriščenja njihovih del, uporabnikom pa enostaven dostop do zakonite uporabe številnih del. Posebej za ta namen se ustanovijo kolektivne organizacije avtorjev določene vrste del (glasbenih, književnih, avdiovizualnih itd.) iz vse države. Na podlagi sporazumov med ustreznimi kolektivnimi organizacijami iz različnih držav je omogočeno kolektivno uveljavljanje pravic domačih avtorjev v tujini in tujih avtorjev pri nas. Domačim uporabnikom avtorskih del je na ta način omogočen dostop do del avtorjev tako rekoč z vsega sveta.